- privabil
- privábil adj. m., pl. privábili; f. sg. privábilă, pl. privábileTrimis de siveco, 10.08.2004. Sursa: Dicţionar ortografic
Dicționar Român. 2013.
privabil
Look at other dictionaries:
privabíti — in privábiti im dov. (ȋ á) 1. z vabljenjem, prigovarjanjem doseči, da kdo kam pride: goste je znal privabiti; privabiti otroke na dvorišče // doseči, da kdo kam pride sploh: z dobro postrežbo je privabil veliko kupcev / privabiti miš v past /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pívkanje — a s (ȋ) glagolnik od pivkati: pivkanje čapelj, divjih rac; zateglo pivkanje srne / lovec je s pivkanjem privabil srnjaka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
