Dicționar Român. 2013.
pêči — pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči; pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah // imeti hrano … Slovar slovenskega knjižnega jezika
peceneg — PECENÉG, EÁGĂ, pecenegi, ge, s.m. şi f., adj. 1. s.m. şi f. (La m. pl.) Populaţie migratoare din familia populaţiilor turcice, care a trecut în migraţiune prin estul şi sud estul Europei, între sec. IX şi XI; (şi la sg.) persoană care aparţine… … Dicționar Român
kopún — a m (ȗ) skopljen petelin: jedli so pečenega kopuna; pitani kopuni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koštrún — a m (ȗ) 1. skopljen oven: jedli so pečenega koštruna 2. ekspr. kdor ima goste, skodrane, navadno razmršene lase: poglej ga, kakšen koštrun je 3. ekspr. navihan, razposajen otrok: ta koštrun ni nikoli pri miru / kot nagovor ti koštrun ti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koštrúnček — čka m (ȗ) manjšalnica od koštrun: servirali so pečenega koštrunčka / mali koštrunček me je skoraj spravil v strah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pečénka — e ž (ẹ) jed iz pečenega mesa: jesti, pripraviti pečenko; ekspr. mastiti se s pečenko; okusna pečenka / mrzla pečenka; svinjska, telečja pečenka ∙ žarg., rib. pečenka podust; poljud. pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, strok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
purán — a m (ȃ) velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti, krmiti purane / jesti pečenega purana // samec te živali: puran kavdra; puran in pura; napihnjen kot puran; rdeč kot puran zelo ∙ ekspr. puran vozi kočijo hodi s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skórja — e ž (ọ̄) 1. zunanja plast lubja, sestavljena iz odmrlega tkiva: ostrgati skorjo z debla, vej; gladka, hrapava, razpokana skorja; hrastova, smrekova skorja; skorja, porasla z lišajem, mahom; roke ima trde in raskave kot hrastova skorja / lupiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tôpel — tudi tópel tôpla o stil. ó [ǝu̯] prid., topléjši (ó; ọ ó) 1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid; čaj je še topel; pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vláčen — čna o prid. (ā) star. vlečljiv: vlačna sredica slabo pečenega kruha / vlačno blago raztegljivo / vlačen les prožen, žilav ● zastar. vlačna žival vlečna žival … Slovar slovenskega knjižnega jezika
