obroc

obroc
OBRÓC s.n. v. oboroc.
Trimis de ana_zecheru, 13.09.2007. Sursa: DEX '98

obróc (obroáce), s.n. – Porţie, raţie, tain. sl. obroku "leafă" (Miklosich, Slaw. Elem., 33; Cihac, II, 223), cf. sb., cr., slov., ceh., pol. obrok "raţie", mag. abrak "furaj". S-a confundat cu obroc (var. înv. oboroc), s.n. (măsură de capacitate pentru cereale; coş; stavilă, ecluză), din sl. (v. rus.) uboruku (Cihac, II, 221; Byhan, 322; Tiktin), cf. rus. oborog, rut. uborok, ceh. uborek, sb., cr. uborak. – Der. obroci, vb. (a se prosti, a se zăpăci), în loc de *oboroci; obrici, vb. (Olt., a opri, a interzice), probabil pornind de la sensul de "a raţiona, a limita"; obricariţă, s.f. (raţie); obroceală, s.f. (zăpăceală, derută).
Trimis de blaurb, 14.11.2008. Sursa: DER

Dicționar Român. 2013.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • obróč — a m (ọ̑) 1. ozka ploščata priprava v obliki kroga, s katero se a) stiskajo, povezujejo posode: obroč je počil; izdelati obroč; nabijati obroče na sode; leseni, železni obroči; velik obroč; žalost ji stiska srce kot obroč b) obdajajo kolesa:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pŕstan — a m (ŕ) 1. okrasni obroček za nošenje na prstu: natakniti, sneti prstan; zlat prstan; prstan z biserom, rubinom / pečatni prstan z monogramom, grbom; poročni, zaročni prstan ∙ knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo 2. redko obroček, obroč… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • skleníti — sklénem dov. (ȋ ẹ) 1. dati konca česa skupaj, da nastane krožna, nepretrgana oblika: skleniti člen verige; skleniti obroč, verigo; členek verižice se z roko ni dal skleniti / vrtnici sta se nad spomenikom sklenili // v zvezi z roka dati končna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zakóven — vna o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zakov ali zakovanje: zakovno mesto ♦ teh. zakovno kladivo kladivo za zakovanje kovic; žel. zakovni obroč obroč, ki se zakuje ob kolesni obroč, da ta ne more zdrkniti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Romanian units of measurement — The measures of the old Romanian system varied greatly not only between the three Romanian states (Wallachia, Moldavia, Transylvania), but sometimes also inside the same country. The origin of some of the measures are the Latin (such as iugr… …   Wikipedia

  • oboroc — OBORÓC, oboroace, s.n. 1. (În evul mediu, în Ţara Românească şi în Moldova) Danie. 2. Măsură de capacitate de 44 sau de 22 de ocale, folosită în trecut. ♦ Vas mare de formă cilindrică, larg la gură, făcut de obicei din scoarţă de tei, care… …   Dicționar Român

  • álka — e ž (ȃ) tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč: zmagal je na alki // ta obroč: tekmovalec je v največjem diru skušal zadeti alko …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dŕsen — sna o tudi ó prid. (r̄) 1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca: cesta je bila zvožena in drsna; vzpenjala sta se po strmem, drsnem pobočju; pren. ta teorija se giblje na precej drsnem področju 2. nanašajoč se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hulahup — tudi hula hoop a [ húp] m (ȗ) igra, pri kateri vrti igralec obroč okrog svojega telesa: igrati hulahup; neskl.pril.: hulahup obroč …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obróčen — 1 čna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obrok: obročno odplačevanje, plačevanje / obročni plačniki / obročno krmljenje živali ♦ fin. obročni kredit kredit, dan s pogojem obročnega odplačevanja 2 čna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obroč: obročni prerez …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”