- bijoc
- bijóc, s.m.; bijoácă, s.f. (reg.) mârţoagă, cal bătrân, slab.Trimis de blaurb, 23.03.2006. Sursa: DAR
Dicționar Român. 2013.
bijoc
Look at other dictionaries:
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
