stêbeln — a o [bǝl] prid. (ȇ) nanašajoč se na steblo 1: zaviti stebelne konce rož v navlažen papir / stebelna gniloba ◊ bot. stebelni gomolj odebeljeno podzemeljsko steblo; stebelni list list, ki je na nadzemnem delu stebla; stebelne vitice; obrt.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stêblo — a s (é) 1. osrednji, navadno nadzemni del rastline, iz katerega rastejo listi, cveti, plodovi, veje: steblo se debeli, požene, raste; iz stebla rastejo listi; nizko, visoko steblo; ovijajoče se, pokončno, poleglo steblo; votlo steblo; steblo buč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stebluţă — STEBLÚŢĂ, stebluţe, s.f. (pop.) Diminutiv al lui steblă. – Steblă + suf. uţă. Trimis de LauraGellner, 13.09.2007. Sursa: DEX 98 steblúţă s. f. (sil. blu ), g. d. art. steblúţei; pl. steblúţe Trimis de siveco, 10.08.2004. Sursa … Dicționar Român
pritlíčen — čna o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na pritličje: pritlična okna so bila še razsvetljena / ima pritlično stanovanje / pritlična hiša hiša, ki ima le pritličje ♦ bot. pritlični list list, ki požene iz podzemnega stebla ali iz spodnjega dela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rastlína — e ž (í) organizem, navadno z listi, cveti in koreninami: rastline že cvetijo, venejo; vse na novo posajene rastline so se prijele; okopavati, presajati, sejati, zalivati rastline; deli, organi rastlin; rastline in živali / divje, gojene rastline; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sláma — e ž (á) posušena stebla in listi omlatenega žita: slama se je vnela; rezati slamo; s slamo krito poslopje; oviti mlada drevesa s slamo; slama za steljo; bala, kup, otep slame; gori kot slama / ajdova, ječmenova, pšenična, ržena slama / nekaj slam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
buchet — BUCHÉT, buchete, s.n. 1. Mănunchi de flori aranjate (şi legate) împreună. ♦ p. gener. Grup de obiecte de acelaşi fel puse împreună; grup de compuneri (literare, muzicale) publicate sau executate laolaltă. 2. Aromă de vin. 3. Mică plantă erbacee… … Dicționar Român
trunchi — TRÚNCHI, trunchiuri, s.n. 1. Partea cea mai groasă a unui copac, cuprinsă între rădăcină şi locul de unde pornesc ramurile principale; tulpină. ♦ Tulpina unui copac tăiat (de la nivelul solului, uneori curăţată de crengi şi de coajă); buştean. ♦… … Dicționar Român
bíčevje — a s (ȋ) skupina rastlin bičkov: pokositi bičevje za steljo / bičevje ob potoku z bički porasel svet // stebla bičkov: cekar iz bičevja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíčje — a s (ȋ) skupina rastlin bičkov: raca se je skrila v bičju / pred njim se je razprostiralo bičje in ločje z bički porasel svet // stebla bičkov: z bičjem opletene steklenice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
