- şteza
- ştezá, ştezéz, vb. I (reg.; despre ţesături de lână) a prelucra la ştează (piuă); a ştezui.Trimis de blaurb, 23.11.2007. Sursa: DAR
Dicționar Român. 2013.
şteza
Look at other dictionaries:
stezà — è in stèza e [tǝz] ž, rod. mn. stèz tudi stezá (ȁ ȅ; ǝ̀) 1. zelo ozka, preprosta pot za pešce: na vrh hriba pelje samo steza; steza se strmo spušča, vzpenja; izhoditi stezo čez travnik, skozi gozd; blatna, kamnita, peščena steza; gozdna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ştezui — ştezuí, ştézui şi ştezuiésc, vb. IV (reg.; despre ţesătura de lână) a prelucra la şteză (la piuă); a şteza. Trimis de blaurb, 21.02.2007. Sursa: DAR … Dicționar Român
kolesár — tudi kolésar ja m (á; ẹ̑) kdor se vozi s kolesom: nesrečo je povzročil neprevidni kolesar; cesta je bila polna kolesarjev / tekmovanja se bodo udeležili vsi najboljši kolesarji / steza za kolesarje kolesarska steza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzavarován — in nèzavárovan a o prid. (ȅ á; ȅ á) ki ni zavarovan: pred mrazom nezavarovane rastline so pozeble / nezavarovani kovinski deli / socialno nezavarovane osebe / nezavarovani železniški prehod železniški prehod brez zapornic ● okna je čistil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
písta — e ž (ȋ) publ. 1. pristajalna, vzletna steza: letala so drugo za drugim vzletala s piste; asfaltirana, betonska pista 2. tekmovalna steza: avtomobil je zletel z mokre piste … Slovar slovenskega knjižnega jezika
speedway — a [spídvej] m (ȋ) šport. dirkalna vožnja s posebnimi motornimi kolesi po krožni progi: steza za speedway; tekmovati v speedwayu; državno prvenstvo v speedwayu; neskl. pril.: speedway dirke; speedway steza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stézati — am nedov. (ẹ̄) knjiž. stiskati: jok ji steza grlo; brezoseb. v vratu ga steza; prim. iztezati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trímski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na trim: trimski tek; trimske akcije / trimska steza steza s športnimi pripomočki za hojo, tek, gimnastične vaje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vlačílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na vlačenje ali vlečenje: vlačilni čoln; vlačilna vrv ◊ agr. vlačilna motika motika s širokim, spodaj ravnim rezilom; greblja; navt. vlačilna steza steza na rečnem bregu za vprego, ki vleče ladjo proti toku; rib.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vodíti — vódim nedov. (ȋ ọ) 1. iti pred kom ali s kom z namenom, da pride na določeno mesto: strežniki vodijo bolnike na preglede; voditi goste v hotelske sobe; voditi kaznjence na zaslišanje; učitelj je otroke previdno vodil proti vrhu / voditi živino… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
