- spodobi
- spodobí, spodobésc, vb. IV (înv.) a (se) arăta demn de ceva; a (se) învrednici.Trimis de blaurb, 11.01.2007. Sursa: DAR
Dicționar Român. 2013.
spodobi
Look at other dictionaries:
spodóbiti se — im se nedov. (ọ̄ ọ̑) nav. 3. os. 1. biti v skladu z moralnimi, družabnimi pravili: tako govorjenje se ne spodobi; mlademu fantu, za mladega fanta se to ne spodobi; odgovoril sem ji, kakor se spodobi, da je videti zdrava / ne spodobi se govoriti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
otjelòviti se — svrš. 〈prez. otjèlovīm se, pril. pr. īvši se, prid. rad. otjelòvio se, prid. trp. otjèlovljen〉 1. {{001f}}postati tijelo, objaviti se u ljudskoj spodobi 2. {{001f}}razg. ostvariti, uprizoriti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
đȁvao — đȁv|ao (đȁvō) m 〈G đȃvla/đȁvola, N mn đȃvli/đȁvoli, G đȁvālā/đȁvōlā〉 1. {{001f}}razg. biće koje utjelovljuje zlo, pali anđeo; vrag, demon 2. {{001f}}zlo, opakost 3. {{001f}}a. {{001f}}zla i opaka osoba [∼ao u ljudskoj spodobi vrlo zla… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
spodoba — spòdoba ž <G mn spȍdōbā> DEFINICIJA lik koji tek sliči ljudskom biću, poružnjena ljudska prilika; podoba, utvara SINTAGMA vrag (đavao) u ljudskoj spodobi 1. vrlo zločesto dijete 2. nezgodna osoba 3. onaj koji je svemu dorastao, vrlo iskusan … Hrvatski jezični portal
otjeloviti — otjelòviti se svrš. <prez. otjèlovīm se, pril. pr. īvši se, prid. rad. otjelòvio se, prid. trp. otjèlovljen> DEFINICIJA 1. postati tijelo, objaviti se u ljudskoj spodobi 2. razg. ostvariti, uprizoriti ETIMOLOGIJA od (ot ) + v. tijelo … Hrvatski jezični portal
đavao — đȁvao (đȁvō) m <G đȃvla/đȁvola, N mn đȃvli/đȁvoli, G đȁvālā/đȁvōlā> DEFINICIJA 1. razg. biće koje utjelovljuje zlo; demon, vrag, pali anđeo 2. zlo, opakost 3. a. zla i opaka osoba [đavao u ljudskoj spodobi vrlo zla osoba] b. vragolan 4.… … Hrvatski jezični portal
kot — vez. I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti: prav tako pridna je kot njena mati; razumeta se kot brata; za to delo je kot ustvarjen / otroci so bili iz iste ulice kot ona / letos je zaslužil toliko kot lani; dobička je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prilégati se — am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. pri namestitvi biti v dotiku s čim po vsej površini: kapa se prilega glavi; obleka se je tesno prilegala telesu; ovratnik se lepo prilega vratu / te bluze se prilegajo telesu // biti ustrezen glede na velikost, obliko:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pristájati — 1 am nedov. (ā) 1. s plutjem prihajati do kopnega, obale in se ustavljati: ladja že pristaja; pristajati ob obali, v pristanišču 2. z letenjem prihajati na zemljo, tla in se ustavljati: na velikih letališčih letala stalno vzletajo in pristajajo / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pristáti — stánem dov. (á ȃ) 1. s plutjem priti do kopnega, obale in se ustaviti: ladja je že pristala; zaradi nevihte čoln ni mogel pristati; pristati ob pomolu, v pristanišču 2. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti: letalo je varno vzletelo in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
