- năsipi
- NĂSIPÍ vb. IV. v. nisipi.Trimis de gall, 13.04.2008. Sursa: DLRM
Dicționar Român. 2013.
Dicționar Român. 2013.
ukrotíti — ím dov., ukrótil (ȋ í) 1. s svojim ravnanjem doseči, da se žival vede mirno, ubogljivo: ukrotiti podivjanega žrebca; psa je lahko ukrotil le s palico / ukrotiti leva, tigra / ekspr. ukrotiti otroka, nagajivca // nav. ekspr. s svojim ravnanjem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
năsipire — NĂSIPÍRE s.f. v. năsipi. [DLRM] Trimis de gall, 13.04.2008. Sursa: Neoficial … Dicționar Român
dónavski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Donavo: donavski nasipi; donavske vode / donavske ribe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grêda — e ž (é) 1. štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah; tram: vzdolžne in prečne grede stropa 2. palica, na kateri prenočuje, počiva perutnina; gred: kokoši so že šle na gredo; kokošnjak z gredami in vališči 3.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jéz — a m (ẹ̑) zool. večja sladkovodna riba z močno sploščenimi bleščečimi boki, Leuciscus idus: loviti jeze na umetno muho a in ú m, mn. jezóvi stil. jézi (ẹ̑) naprava, prečno na tok vode, zlasti za dviganje vodne gladine za njo: delati jezove na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krotíti — ím nedov. (ȋ í) delovati na žival tako, da se obnaša mirno, ubogljivo: z vajetmi je krotil iskre konje; krotiti psa / krotiti nemirno čredo / krotiti leve, tigre / ekspr. otrok ni mogla več krotiti // nav. ekspr. delovati na kaj tako, da se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
morénski — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na moreno: morenski drobir, material / morenski nasipi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nasíp — a m (ȋ) nasut in utrjen pas zemljišča: če bi nasip popustil, bi prišlo do katastrofe; graditi, utrjevati, zviševati nasipe; višina, vznožje nasipa; nasipi in rovi / cestni, železniški nasip; reka izpodkopava obrambne nasipe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdájati — am nedov. (ȃ) 1. delati, da je, se pojavi kaj okrog česa: srednjeveška mesta so obdajali z močnimi obzidji; obdajati vrtove z ograjami / obdajati bregove z nasipi // biti, nahajati se okrog česa: jezero obdaja bukov gozd; leteči predmet je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okòp — ópa m (ȍ ọ) 1. vojaški obrambni nasip: naskočiti okope; obdati utrdbo z okopi / skopati okope strelske jarke z nasipi; pren. taka dejanja so okopi miru ∙ publ. s temi argumenti so zagovorniki reform šli na okope so zagovarjali, branili reforme; … Slovar slovenskega knjižnega jezika