slepár — ja m (á) ekspr. kdor goljufa, vara: izogibaj se ga, slepar je; pretkan slepar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lădier — LĂDIÉR s. v. şlepar. Trimis de siveco, 13.09.2007. Sursa: Sinonime … Dicționar Român
apáš — a m (ȃ) knjiž., zlasti v francoskem okolju velikomestni potepuh, slepar, razbojnik: apaši pariškega podzemlja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bábjak — stil. bábjek a m (ȃ) slabš. ženskar: to ti je velik babjak / ekspr. ti babjak, slepar // ekspr. bojazljiv človek: pustili so puške in zbežali, babjaki! … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèmorálnež — a m (ȅ ȃ) slabš. nemoralen človek: biti nemoralnež in slepar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obirálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor s trganjem odstranjuje sadeže, plodove z drevesa, rastline: obiralec češenj, grozdja, sadja; obiralec hmelja, tobaka 2. ekspr. opravljivec, obrekljivec: on je obiralec in slepar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opeháriti — im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: ta slepar bi me rad opeharil / opehariti koga za dediščino / čutil je, da so ga opeharili za veliko upanje opeháriti se redko imeti škodo, izgubo: kadar je prodajal, se je vselej opeharil / opeharil se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prešéstnik — tudi préšestnik a m (ẹ̑; ẹ̄) star. prešuštnik: to je prešestnik in slepar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šarlatán — a m (ȃ) slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti: dokazal je, da ni ne šarlatan ne nevednež; šarlatani in frazerji 2. goljuf, slepar: imajo ga za šarlatana; politični šarlatani … Slovar slovenskega knjižnega jezika